Spoštovani
Od svojega 15 leta dalje imam psa za kateregea sem veliko morala storitzi in obljubiti da sem jo dobila. Redno in skrbno sem zanjo skrbela zadnji 6 let. Tako zelo da pes ni bil nikoli niti sam. Razvajala in crkljala sem jo, bolj kot karkoli. Je ljubica in zelo vrača ljubezen in naklonjenost.
Vse je bilo vredu dokler nisem začela hoditi na faks in se je mojim staršem spremenil službeni razpored tako da je posledično pes po par ur sam. Tu pa nastane problem, ker živijo moji starši s psom v bloku. Pes ko je sam že eno 1 minuta se začne "dreti", jokati, svoiliti tako da moti vse sosede. Že tu smo morali se močno prilagajati da pes ni bil sam in ni bilo problema. Vendar se je sedaj zgodilo to da sem se odselila k parterju, kjer pa psa enostavno ne morem vzeti sabo. To pa zato ker ko se bo pričel faks in kasneje služba bom čez dan od doma, pri parterju pa ne more biti pes, ker je to enako zanj ko če je sam. problem je ker je premočno navezan name in na mojo mami in zato postane histeričen ko naju ni zraven. pri tem se začne tudi tresti, izbljuva neko penasto belo snov (verjetno zuaradi živcev), začne si lizati-gristi sprednje tace, naredi kakmšno lužico ali kupček in to vse v roku ene ure. Sem poskusila jo zmatrati z dolim sprehodom in sem jo potem pustila za pol ure pri tašči in je bilo enostavno obupno in nevzdržno.
Tako da pes ne more biti ne pri tašči in mojem parterju, ne pri mojih starših. Pa ne zato ker je nimamo radi ali bi nam finančno bil problem. problem je v njenem histeričnem obnašanju ko "njene družine ni zraven"
Prišlo je tako daleč da razmišljamo da bi jo odali v zavetišče, problem da bi jo komu dali preko oglasa je da se bojim da jo bo nazaj pripeljal ko bodo videli kako histerična postane. Vem da se grdo sliši in tega ne želim, ampak zanjo bi bilo skoraj bolje da bi enostavno šla na evtanizacijo, ker je zanjo tak hud stres ko ni nas zraven, nam je tudi hudo ko je tako živčna. Da ne govorim o tem da bi me skrbelo kakobo nekdo drug zanjo skrbel če jo komu odam. Pa da naj povem pes je maltežan in bi posledično bov erjetno vsaj še ene 7 let živela. NI ne za moje ne zame življenje da bi bili varuška histeričnemu psu.
Lepo prosim če ima kdo kakšno idejo, predlog da se zadeva uredi. Če kdo ve kako psa navaditi, da je sam, da bi ga alhko tudi kdaj pa kdaj pomerklai drugi ljudje naj prosim mi sporoči. Ne želim se ji namreč odreči ker jo imam rada-
Od svojega 15 leta dalje imam psa za kateregea sem veliko morala storitzi in obljubiti da sem jo dobila. Redno in skrbno sem zanjo skrbela zadnji 6 let. Tako zelo da pes ni bil nikoli niti sam. Razvajala in crkljala sem jo, bolj kot karkoli. Je ljubica in zelo vrača ljubezen in naklonjenost.
Vse je bilo vredu dokler nisem začela hoditi na faks in se je mojim staršem spremenil službeni razpored tako da je posledično pes po par ur sam. Tu pa nastane problem, ker živijo moji starši s psom v bloku. Pes ko je sam že eno 1 minuta se začne "dreti", jokati, svoiliti tako da moti vse sosede. Že tu smo morali se močno prilagajati da pes ni bil sam in ni bilo problema. Vendar se je sedaj zgodilo to da sem se odselila k parterju, kjer pa psa enostavno ne morem vzeti sabo. To pa zato ker ko se bo pričel faks in kasneje služba bom čez dan od doma, pri parterju pa ne more biti pes, ker je to enako zanj ko če je sam. problem je ker je premočno navezan name in na mojo mami in zato postane histeričen ko naju ni zraven. pri tem se začne tudi tresti, izbljuva neko penasto belo snov (verjetno zuaradi živcev), začne si lizati-gristi sprednje tace, naredi kakmšno lužico ali kupček in to vse v roku ene ure. Sem poskusila jo zmatrati z dolim sprehodom in sem jo potem pustila za pol ure pri tašči in je bilo enostavno obupno in nevzdržno.
Tako da pes ne more biti ne pri tašči in mojem parterju, ne pri mojih starših. Pa ne zato ker je nimamo radi ali bi nam finančno bil problem. problem je v njenem histeričnem obnašanju ko "njene družine ni zraven"
Prišlo je tako daleč da razmišljamo da bi jo odali v zavetišče, problem da bi jo komu dali preko oglasa je da se bojim da jo bo nazaj pripeljal ko bodo videli kako histerična postane. Vem da se grdo sliši in tega ne želim, ampak zanjo bi bilo skoraj bolje da bi enostavno šla na evtanizacijo, ker je zanjo tak hud stres ko ni nas zraven, nam je tudi hudo ko je tako živčna. Da ne govorim o tem da bi me skrbelo kakobo nekdo drug zanjo skrbel če jo komu odam. Pa da naj povem pes je maltežan in bi posledično bov erjetno vsaj še ene 7 let živela. NI ne za moje ne zame življenje da bi bili varuška histeričnemu psu.
Lepo prosim če ima kdo kakšno idejo, predlog da se zadeva uredi. Če kdo ve kako psa navaditi, da je sam, da bi ga alhko tudi kdaj pa kdaj pomerklai drugi ljudje naj prosim mi sporoči. Ne želim se ji namreč odreči ker jo imam rada-