obstaja varianta:
OSEBNO DOPOLNILNO DELO
Pravna podlaga za izvajanje opravljanja osebnega dopolnilnega dela in vseh postopkov v zvezi z njim je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/2014) in Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS, št. 94/2014, v nadaljevanju ZPDZC-1).
Nov sistem osebnega dopolnilnega dela se uporablja od 1. januarja 2015 dalje.
Ne glede na navedeno pa lahko osebe, ki imajo na dan 31.12.2014 priglašeno osebno dopolnilno delo (ODD) po določbah prejšnjega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 29/2010, 57/2012 in 21/2013 - ZUTD-A) in Pravilnika o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del (Uradni list RS, št. 30/2002), opravljajo ODD pod pogoji in na način, veljaven na dan 31.12.2014, vendar se morajo ponovno priglasiti za opravljanje ODD na podlagi in pod pogoji novega zakona in pravilnika v šestih mesecih od začetka uporabe novega pravilnika, torej najkasneje do 30.6.2015. V času do ponovne priglasitve torej lahko opravljajo le dela, ki so navedena v seznamu del starega pravilnika, za legalno opravljanje teh del pa v tem času ni potrebna vrednotnica oz. plačilo prispevkov za socialno varnost.
KAJ JE DELO IN ZAPOSLOVANJE NA ČRNO
Za delo na črno, ki je prepovedano, se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:
-pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
-samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
-pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
-tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
-pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
-posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.
Za zaposlovanje na črno, ki je prepovedano, se šteje, če delodajalec:
-omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
-omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
-z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
-omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
-zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev ali
-nezakonito zaposli državljana tretje države.
KAJ NI DELO ALI ZAPOSLOVANJE NA ČRNO
Za delo na črno ne štejejo:
-sosedska pomoč,
-sorodstvena pomoč,
-nujno delo,
-humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo,
-osebno dopolnilno delo.
Za zaposlovanje na črno ne štejejo:
-kratkotrajno delo,
-nujno delo,
-humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo.
Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
KATERA DELA SE LAHKO OPRAVLJAJO KOT ODD
Sam zakon ne določa natančno vseh možnih vrst ODD, pač pa vrste ODD našteva povečini primeroma. Zakon poleg tega določa pogoje, pod katerimi se lahko opravlja ODD, ter določa osnove postopka priglasitve ODD ter plačevanja prispevka za ODD. Ključno je izhodišče, da ODD ne predstavlja oblike zaposlitve pri delodajalcu, ampak je za ODD bistveno, da posameznik sam opravlja priglašena dela v okviru ODD.
Zakon in pravilnik delita dela, ki se štejejo za ODD, na dve osnovni skupini (odvisno od vrste dela in od tega, kdo ima obveznost nakupa vrednotnice), pravilnik pa v okviru teh dveh skupin natančno določa vrste del, ki se znotraj posamezne skupine lahko opravljajo kot ODD.
A: Prva skupina, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, so tista dela, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko A in sicer:
1.občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
2.občasna pomoč pri kmetijskih delih;
3.občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
4.občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
5.občasno prevajanje ali lektoriranje;
6.občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
7.občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
Pojasnila k posameznim vrstam del:
A1: sem ne sodi pomoč pri čiščenju in vzdrževanju zunanjih pripadajočih površin, kadar gre za večstanovanjski objekt z osem ali več stanovanji oz. enotami in več kot dvema etažnima lastnikoma ter njihovimi pripadajočimi površinami (v tem primeru je namreč potrebno po stanovanjskem zakonu imeti upravnika, ki je pravna oseba (ima registrirano dejavnost), in se tovrstno delo ne more opravljati v okviru ODD na podlagi 2. odstavka 12. člena ZPDZC-1). V objektu, ki ima 8 ali manj posameznih delov ali manj kot 3 etažne lastnike pa lahko na podlagi stanovanjskega zakona po pooblastilu lastnikov naloge upravnika opravlja eden od etažnih lastnikov, ki pa je fizična oseba (brez pravnega statusa oz. registracije). V tem primeru bo lahko pod točko A1 pravilnika o ODD (občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin), to delo v takih objektih tudi po 1.1.2015 na podlagi ZPDZC-1 in novega pravilnika o ODD opravljala oseba s priglašenim ODD. Zavezanec za plačilo vrednotnice (naročnik) bo v tem primeru fizična oseba kot eden izmed etažnih lastnikov v objektu, ki ima pooblastilo ostalih etažnih lastnikov za izvrševanje poslov, ki sodijo v krog upravljanja upravniških storitev.
A2: gre za pomoč pri kmetijskih delih, ki so navedena v Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (Šifrant SKD) pod šiframi do vključno A 01.640
A3: pri tem ne gre le za storitve pomoči, ki se odvijajo na domu (v stanovanju), pač pa za različne pomoči starejšim, bolnim ali invalidom, ki se odvijajo izven stanovanja (prinašanje pripravljenih obrokov, nabava živil, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, ipd.).
A4: inštrukcije so namenjene le osebam, ki imajo status šolarja, dijaka ali študenta, po vsebini pa so omejene na obveznosti, ki iz tega statusa izhajajo.
A6: zasebni dogodki so tisti, katerih organizator je posameznik za svoje zasebne potrebe (rojstni dnevi, poroke, obletnice, ipd,).
A7: gre za oskrbo hišnih živali v času odsotnosti lastnika hišne živali, sem sodi tudi sprehajanje hišnih živali.
B: Druga skupina, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve in kjer se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, pa je, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja ali kadar gre za nabiranje in prodajo gozdnih sadežev in zelišč. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko B in sicer:
1.izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, ki niso namenjeni zaužitju;
2.izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih;
3.nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
4.mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.
Pojasnila k posameznim vrstam del:
B1: gre za izdelke, ki so izdelani na podlagi dejavnosti, ki po mnenju strokovne komisije za preverjanje rokodelskih izdelkov sodijo v okvir domače in umetnostne obrti.
B2: ključni pogoji so, da gre za pretežno ročno izdelavo ali po pretežno tradicionalnih postopkih in da niso namenjeni zaužitju (npr. spominki, dekorativni predmeti, posoda, razni galanterijski predmeti,…).
B3: gre za nabiranje in prodajo v njihovi osnovni obliki, kar pomeni brez predelave, ki pomeni vsak postopek, ki bistveno spremeni začetni proizvod ( npr. ni možno sušenje, mariniranje, iztiskanje teh sadežev in zelišč).
POSTOPEK PRIGLASITVE ODD
Posameznik, ki želi opravljati ODD, mora ODD pred pričetkom opravljanja le-tega priglasiti na
Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za
posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.
Posameznik ob priglasitvi ODD dela navede naslednje podatke:
-ime, priimek in naslov,
-davčno številko,
-dela, ki jih bo opravljal kot ODD,
-kontaktni podatek (telefonska številka ali elektronski naslov),
-regija (kjer se bo ODD pretežno opravljalo).
Posameznik lahko začne posamezno vrsto ODD opravljati z dnem priglasitve te vrste ODD.
Posameznik lahko ob priglasitvi posamezne vrste ODD pri posamezni vrsti dela, ki ga bo opravljal kot ODD, izbere datum začetka opravljanja, ki je poznejši od datuma priglasitve ODD, vendar ne za več kot sedem dni, in datum konca opravljanja, ki je poznejši od datuma začetka opravljanja, vendar ne za več kot šest mesecev.
Ob priglasitvi ODD posameznik navede kontaktni podatek, namenjen javni objavi. Za namen javne objave lahko posameznik izbere tudi regijo, v kateri bo pretežno opravljal priglašeno ODD. Priglašeni izvajalci ODD so objavljeni na spletni strani AJPES.
Osebno dopolnilno delo sodi med druga pravna razmerja. Zavarovane osebe, ki priglasijo osebno dopolnilno delo, se obvezno zdravstveno zavarujejo za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 5. točki 17. člena ZZVZZ. Zavarovana oseba je obvezno zavarovana od dneva vpisa
v seznam posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, do dneva izbrisa iz tega seznama.
Zavezanec za prijavo v zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen je oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo. Prijavo vloži na predpisanem obrazcu M12, šifra podlage zavarovanja 050, šifra 05.
POSTOPEK PRIDOBITVE VREDNOTNICE
Pogoj za legalno opravljanje ODD je vnaprej pridobljena vrednotnica. V primeru del, ki se opravljajo za znane naročnike - dela pod točko A (storitve), mora vrednotnico kupiti naročnik. V primeru del, ki se opravljajo za večinoma neznane naročnike - dela pod točko B (izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč), pa mora vrednotnico kupiti zavarovanec sam.
Vrednotnica velja za koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD. Če je vrednotnica plačana sredi meseca, velja od dneva pridobitve do konca aktualnega koledarskega meseca. V
primeru, ko posameznik večkrat na mesec čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. V primerih ODD, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam (dela pod točko B), kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo. Ena vrednotnica, ki jo kupi naročnik za posameznega izvajalca ODD, velja ne glede na število opravljenih del, ne glede na obseg dela in ne glede na znesek plačila za opravljeno delo.
Za pridobitev vrednotnica je trenutno določen prispevek za ODD v višini 9,0 EUR. Od tega je 7,0 EUR namenjeno za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (izračun je narejen tako, da ena vrednotnica prinese približno 1 dan pokojninske dobe), 2,0 EUR pa je namenjeno za obvezno zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen in prispevek zavarovanca iz prve alinee prvega odstavka 55. a člena ZZVZZ.
Plačilo vrednotnice na blagajni UE
Stranka na blagajni UE lahko plača eno ali več vrednotnic. Vrednotnico plača na blagajni oziroma pri referentu, kjer bo pridobila tudi vrednotnico (odvisno od organiziranosti UE). V primeru plačila s kartico je plačnik stroškov plačilnega prometa zavezanec za plačilo vrednotnice.
Pridobitev vrednotnice
Stranka izbira med dvema vrstama zahtevkov za pridobitev vrednotnice (na e-upravi sta na voljo dva obrazca):
1. Za vrste ODD, za katera mora vrednotnico pridobiti naročnik ODD (npr. inštrukcije)
2. Za vrste ODD, za katere mora vrednotnico pridobiti izvajalec sam (npr.: izdelava in prodaja izdelkov)
Ena vrednotnica velja za en koledarski mesec, za enega naročnika in za enega izvajalca, za eno ali več vrst del. Krajevne pristojnosti ni, prav tako tudi ni upravne takse. Izdaja vrednotnice ni upravni postopek. Vrednotnico mora posameznik imeti pred začetkom opravljanja dela, ki ga ima priglašenega v okviru ODD (npr. pri nabiranju in prodaji gozdnih sadežev že ob nabiranju le teh).
OSEBNO DOPOLNILNO DELO
Pravna podlaga za izvajanje opravljanja osebnega dopolnilnega dela in vseh postopkov v zvezi z njim je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/2014) in Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS, št. 94/2014, v nadaljevanju ZPDZC-1).
Nov sistem osebnega dopolnilnega dela se uporablja od 1. januarja 2015 dalje.
Ne glede na navedeno pa lahko osebe, ki imajo na dan 31.12.2014 priglašeno osebno dopolnilno delo (ODD) po določbah prejšnjega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 29/2010, 57/2012 in 21/2013 - ZUTD-A) in Pravilnika o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del (Uradni list RS, št. 30/2002), opravljajo ODD pod pogoji in na način, veljaven na dan 31.12.2014, vendar se morajo ponovno priglasiti za opravljanje ODD na podlagi in pod pogoji novega zakona in pravilnika v šestih mesecih od začetka uporabe novega pravilnika, torej najkasneje do 30.6.2015. V času do ponovne priglasitve torej lahko opravljajo le dela, ki so navedena v seznamu del starega pravilnika, za legalno opravljanje teh del pa v tem času ni potrebna vrednotnica oz. plačilo prispevkov za socialno varnost.
KAJ JE DELO IN ZAPOSLOVANJE NA ČRNO
Za delo na črno, ki je prepovedano, se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:
-pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
-samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
-pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
-tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
-pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
-posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.
Za zaposlovanje na črno, ki je prepovedano, se šteje, če delodajalec:
-omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
-omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
-z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
-omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
-zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev ali
-nezakonito zaposli državljana tretje države.
KAJ NI DELO ALI ZAPOSLOVANJE NA ČRNO
Za delo na črno ne štejejo:
-sosedska pomoč,
-sorodstvena pomoč,
-nujno delo,
-humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo,
-osebno dopolnilno delo.
Za zaposlovanje na črno ne štejejo:
-kratkotrajno delo,
-nujno delo,
-humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo.
Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
KATERA DELA SE LAHKO OPRAVLJAJO KOT ODD
Sam zakon ne določa natančno vseh možnih vrst ODD, pač pa vrste ODD našteva povečini primeroma. Zakon poleg tega določa pogoje, pod katerimi se lahko opravlja ODD, ter določa osnove postopka priglasitve ODD ter plačevanja prispevka za ODD. Ključno je izhodišče, da ODD ne predstavlja oblike zaposlitve pri delodajalcu, ampak je za ODD bistveno, da posameznik sam opravlja priglašena dela v okviru ODD.
Zakon in pravilnik delita dela, ki se štejejo za ODD, na dve osnovni skupini (odvisno od vrste dela in od tega, kdo ima obveznost nakupa vrednotnice), pravilnik pa v okviru teh dveh skupin natančno določa vrste del, ki se znotraj posamezne skupine lahko opravljajo kot ODD.
A: Prva skupina, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, so tista dela, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko A in sicer:
1.občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
2.občasna pomoč pri kmetijskih delih;
3.občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
4.občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
5.občasno prevajanje ali lektoriranje;
6.občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
7.občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
Pojasnila k posameznim vrstam del:
A1: sem ne sodi pomoč pri čiščenju in vzdrževanju zunanjih pripadajočih površin, kadar gre za večstanovanjski objekt z osem ali več stanovanji oz. enotami in več kot dvema etažnima lastnikoma ter njihovimi pripadajočimi površinami (v tem primeru je namreč potrebno po stanovanjskem zakonu imeti upravnika, ki je pravna oseba (ima registrirano dejavnost), in se tovrstno delo ne more opravljati v okviru ODD na podlagi 2. odstavka 12. člena ZPDZC-1). V objektu, ki ima 8 ali manj posameznih delov ali manj kot 3 etažne lastnike pa lahko na podlagi stanovanjskega zakona po pooblastilu lastnikov naloge upravnika opravlja eden od etažnih lastnikov, ki pa je fizična oseba (brez pravnega statusa oz. registracije). V tem primeru bo lahko pod točko A1 pravilnika o ODD (občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin), to delo v takih objektih tudi po 1.1.2015 na podlagi ZPDZC-1 in novega pravilnika o ODD opravljala oseba s priglašenim ODD. Zavezanec za plačilo vrednotnice (naročnik) bo v tem primeru fizična oseba kot eden izmed etažnih lastnikov v objektu, ki ima pooblastilo ostalih etažnih lastnikov za izvrševanje poslov, ki sodijo v krog upravljanja upravniških storitev.
A2: gre za pomoč pri kmetijskih delih, ki so navedena v Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (Šifrant SKD) pod šiframi do vključno A 01.640
A3: pri tem ne gre le za storitve pomoči, ki se odvijajo na domu (v stanovanju), pač pa za različne pomoči starejšim, bolnim ali invalidom, ki se odvijajo izven stanovanja (prinašanje pripravljenih obrokov, nabava živil, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, ipd.).
A4: inštrukcije so namenjene le osebam, ki imajo status šolarja, dijaka ali študenta, po vsebini pa so omejene na obveznosti, ki iz tega statusa izhajajo.
A6: zasebni dogodki so tisti, katerih organizator je posameznik za svoje zasebne potrebe (rojstni dnevi, poroke, obletnice, ipd,).
A7: gre za oskrbo hišnih živali v času odsotnosti lastnika hišne živali, sem sodi tudi sprehajanje hišnih živali.
B: Druga skupina, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve in kjer se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, pa je, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja ali kadar gre za nabiranje in prodajo gozdnih sadežev in zelišč. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko B in sicer:
1.izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, ki niso namenjeni zaužitju;
2.izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih;
3.nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
4.mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.
Pojasnila k posameznim vrstam del:
B1: gre za izdelke, ki so izdelani na podlagi dejavnosti, ki po mnenju strokovne komisije za preverjanje rokodelskih izdelkov sodijo v okvir domače in umetnostne obrti.
B2: ključni pogoji so, da gre za pretežno ročno izdelavo ali po pretežno tradicionalnih postopkih in da niso namenjeni zaužitju (npr. spominki, dekorativni predmeti, posoda, razni galanterijski predmeti,…).
B3: gre za nabiranje in prodajo v njihovi osnovni obliki, kar pomeni brez predelave, ki pomeni vsak postopek, ki bistveno spremeni začetni proizvod ( npr. ni možno sušenje, mariniranje, iztiskanje teh sadežev in zelišč).
POSTOPEK PRIGLASITVE ODD
Posameznik, ki želi opravljati ODD, mora ODD pred pričetkom opravljanja le-tega priglasiti na
Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za
posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.
Posameznik ob priglasitvi ODD dela navede naslednje podatke:
-ime, priimek in naslov,
-davčno številko,
-dela, ki jih bo opravljal kot ODD,
-kontaktni podatek (telefonska številka ali elektronski naslov),
-regija (kjer se bo ODD pretežno opravljalo).
Posameznik lahko začne posamezno vrsto ODD opravljati z dnem priglasitve te vrste ODD.
Posameznik lahko ob priglasitvi posamezne vrste ODD pri posamezni vrsti dela, ki ga bo opravljal kot ODD, izbere datum začetka opravljanja, ki je poznejši od datuma priglasitve ODD, vendar ne za več kot sedem dni, in datum konca opravljanja, ki je poznejši od datuma začetka opravljanja, vendar ne za več kot šest mesecev.
Ob priglasitvi ODD posameznik navede kontaktni podatek, namenjen javni objavi. Za namen javne objave lahko posameznik izbere tudi regijo, v kateri bo pretežno opravljal priglašeno ODD. Priglašeni izvajalci ODD so objavljeni na spletni strani AJPES.
Osebno dopolnilno delo sodi med druga pravna razmerja. Zavarovane osebe, ki priglasijo osebno dopolnilno delo, se obvezno zdravstveno zavarujejo za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 5. točki 17. člena ZZVZZ. Zavarovana oseba je obvezno zavarovana od dneva vpisa
v seznam posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, do dneva izbrisa iz tega seznama.
Zavezanec za prijavo v zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen je oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo. Prijavo vloži na predpisanem obrazcu M12, šifra podlage zavarovanja 050, šifra 05.
POSTOPEK PRIDOBITVE VREDNOTNICE
Pogoj za legalno opravljanje ODD je vnaprej pridobljena vrednotnica. V primeru del, ki se opravljajo za znane naročnike - dela pod točko A (storitve), mora vrednotnico kupiti naročnik. V primeru del, ki se opravljajo za večinoma neznane naročnike - dela pod točko B (izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč), pa mora vrednotnico kupiti zavarovanec sam.
Vrednotnica velja za koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD. Če je vrednotnica plačana sredi meseca, velja od dneva pridobitve do konca aktualnega koledarskega meseca. V
primeru, ko posameznik večkrat na mesec čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. V primerih ODD, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam (dela pod točko B), kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo. Ena vrednotnica, ki jo kupi naročnik za posameznega izvajalca ODD, velja ne glede na število opravljenih del, ne glede na obseg dela in ne glede na znesek plačila za opravljeno delo.
Za pridobitev vrednotnica je trenutno določen prispevek za ODD v višini 9,0 EUR. Od tega je 7,0 EUR namenjeno za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (izračun je narejen tako, da ena vrednotnica prinese približno 1 dan pokojninske dobe), 2,0 EUR pa je namenjeno za obvezno zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen in prispevek zavarovanca iz prve alinee prvega odstavka 55. a člena ZZVZZ.
Plačilo vrednotnice na blagajni UE
Stranka na blagajni UE lahko plača eno ali več vrednotnic. Vrednotnico plača na blagajni oziroma pri referentu, kjer bo pridobila tudi vrednotnico (odvisno od organiziranosti UE). V primeru plačila s kartico je plačnik stroškov plačilnega prometa zavezanec za plačilo vrednotnice.
Pridobitev vrednotnice
Stranka izbira med dvema vrstama zahtevkov za pridobitev vrednotnice (na e-upravi sta na voljo dva obrazca):
1. Za vrste ODD, za katera mora vrednotnico pridobiti naročnik ODD (npr. inštrukcije)
2. Za vrste ODD, za katere mora vrednotnico pridobiti izvajalec sam (npr.: izdelava in prodaja izdelkov)
Ena vrednotnica velja za en koledarski mesec, za enega naročnika in za enega izvajalca, za eno ali več vrst del. Krajevne pristojnosti ni, prav tako tudi ni upravne takse. Izdaja vrednotnice ni upravni postopek. Vrednotnico mora posameznik imeti pred začetkom opravljanja dela, ki ga ima priglašenega v okviru ODD (npr. pri nabiranju in prodaji gozdnih sadežev že ob nabiranju le teh).
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 03 Avg 2016 07:40