Nasvetov, kako prepričati prepričano mamo, ni.
Pri 11 letih ti pač ne moreš odgovarjati za psa, kot to mora mama za tebe (in bi tudi za psa morala). Če do česa pride, bi tvoja mama plačevala drage odškodnine. Mama ima prav, pes stane in to precej več kot mačka. Pa že mačke so lahko zelo drage, če kupiš pasmesko oz. če res skrbiš za njo tako kot se spodobi (in ne tako kot ljudje delajo z mačkami, kot da so potrošni material).
Pri 11 letih verjetno nisi fizično sposobna obdržati kaj več kot kakšnega pritlikavega psa. Pa še to ni nujno, da bi zmogla celo pritlikave pasme obdržati na povodcu in pod kontrolo. Psa je potrebno kupiti, cene so okrog 1000 eu samo za psa. Nekatere pasme (labradorc) stanejo tudi nekoliko manj, ampak moraš zelo paziti, da kupiš psa iz dobre linije. Posvojeni psi stanejo sicer manj, je pa priporočeno delati z njimi ogromno, kar ti ne moreš zaradi šole in treningov. Pes zahteva celodnevno oskrbo in čas lastnika. Ko si ti v šoli in na treningih, mora pes nekje biti in to pod nadzorom. Prav tako je težava dopust - tvoji starši bodo morali drago plačati, če boste psa vzeli s seboj na dopust, po drugi strani pa tudi varstvo psa med vašo odsotnostjo stane ogromno. Računaj 20 eu na dan, torej če ste na dopustu 7 dni, je to samo za psa 140 eu.
Pri tvoji starosti za psa ne bo pomembno samo, da ga pelješ na sprehode, ampak da opraviš tudi kakšno pasjo šolo z njim. Preko interneta to žal ne gre. Tečaji so zelo dragi, pa še sploh nisem začela pisati o ceni vsakodnevne nege. Enkrat na leto imaš rojstni dan, če si enkrat imela srečo in dobila 1000 eu, je veliko. Ampak to ti na letni ravni (vsak mesec, vsak teden) ne bo zadostovalo za oskrbo psa. Sploh če se ti zgodi taka nesreča, kot se je kolegici: pes je en trenutek nerodno skočil na sprehodu in ga je že imela pri veterinarju. Samo operacija je stala 500 eu. Kje je tu cena 3 pregledov? Rentgen 2x? Sanitarni pripomočki? To vse stane. 1000 eu lahko mimogrede daš samo za veterinarja v enem mesecu, tako kot je kolegica.
Če mama ni pripravljena, da te finančno podpre pri tem projektu - potem boš zelo težko prepričala za nabavo psa. Sploh ker pes res ni štruca kruha, ki se ga kupi preko interneta ali oglasnikov. Že če se vsi skupaj odločite za nakup, se lahko zgodi, da boste na pravega psa čakali tudi celo leto. In pes žal ni igrača, ki bi ga človek odložil na polico, ko gre v šolo ali na trening.
Čez tri leta boš šla v srednjo šolo, čez kakšnih 7-8 pa na višjo oz. fakulteto. Če v enem letu kupite mladiča (pač psa ne moreš kupiti kar jutri), potem računaj, da bo ta pes 15-20 let z vami. Se boš odpovedala željeni srednji ali višji šoli, če ne boš mogla oditi v drug kraj in tam preživeti 5 dni na teden - roko na srce kar nekaj dijakov in skoraj vsi študenti so čez teden odsotni zdoma. Kdo bo pa skrbel za psa ta čas? Mami in ati? Torej, ti si želiš, da bi vaša družina imela družinskega psa, s katerim bi se ti veliko ukvarjala.
Sama psa niti uradno niti moralno ne zmoreš imeti, ker pri 11 letih pač še ne znaš nositi take odgovornosti (ugriz, povzročitev prometne nesreče, napad drugega psa na tvojega). Če pa praviš, da je ati pripravljen skrbeti za psa (in upam, da se zaveda, kakšna je to odgovornost), potem pa njega lepo prosi. Zakaj si pa ati ne upa mami zoperstaviti in da bi se on pogovoril z mamo?
Pri 11 letih ti pač ne moreš odgovarjati za psa, kot to mora mama za tebe (in bi tudi za psa morala). Če do česa pride, bi tvoja mama plačevala drage odškodnine. Mama ima prav, pes stane in to precej več kot mačka. Pa že mačke so lahko zelo drage, če kupiš pasmesko oz. če res skrbiš za njo tako kot se spodobi (in ne tako kot ljudje delajo z mačkami, kot da so potrošni material).
Pri 11 letih verjetno nisi fizično sposobna obdržati kaj več kot kakšnega pritlikavega psa. Pa še to ni nujno, da bi zmogla celo pritlikave pasme obdržati na povodcu in pod kontrolo. Psa je potrebno kupiti, cene so okrog 1000 eu samo za psa. Nekatere pasme (labradorc) stanejo tudi nekoliko manj, ampak moraš zelo paziti, da kupiš psa iz dobre linije. Posvojeni psi stanejo sicer manj, je pa priporočeno delati z njimi ogromno, kar ti ne moreš zaradi šole in treningov. Pes zahteva celodnevno oskrbo in čas lastnika. Ko si ti v šoli in na treningih, mora pes nekje biti in to pod nadzorom. Prav tako je težava dopust - tvoji starši bodo morali drago plačati, če boste psa vzeli s seboj na dopust, po drugi strani pa tudi varstvo psa med vašo odsotnostjo stane ogromno. Računaj 20 eu na dan, torej če ste na dopustu 7 dni, je to samo za psa 140 eu.
Pri tvoji starosti za psa ne bo pomembno samo, da ga pelješ na sprehode, ampak da opraviš tudi kakšno pasjo šolo z njim. Preko interneta to žal ne gre. Tečaji so zelo dragi, pa še sploh nisem začela pisati o ceni vsakodnevne nege. Enkrat na leto imaš rojstni dan, če si enkrat imela srečo in dobila 1000 eu, je veliko. Ampak to ti na letni ravni (vsak mesec, vsak teden) ne bo zadostovalo za oskrbo psa. Sploh če se ti zgodi taka nesreča, kot se je kolegici: pes je en trenutek nerodno skočil na sprehodu in ga je že imela pri veterinarju. Samo operacija je stala 500 eu. Kje je tu cena 3 pregledov? Rentgen 2x? Sanitarni pripomočki? To vse stane. 1000 eu lahko mimogrede daš samo za veterinarja v enem mesecu, tako kot je kolegica.
Če mama ni pripravljena, da te finančno podpre pri tem projektu - potem boš zelo težko prepričala za nabavo psa. Sploh ker pes res ni štruca kruha, ki se ga kupi preko interneta ali oglasnikov. Že če se vsi skupaj odločite za nakup, se lahko zgodi, da boste na pravega psa čakali tudi celo leto. In pes žal ni igrača, ki bi ga človek odložil na polico, ko gre v šolo ali na trening.
Čez tri leta boš šla v srednjo šolo, čez kakšnih 7-8 pa na višjo oz. fakulteto. Če v enem letu kupite mladiča (pač psa ne moreš kupiti kar jutri), potem računaj, da bo ta pes 15-20 let z vami. Se boš odpovedala željeni srednji ali višji šoli, če ne boš mogla oditi v drug kraj in tam preživeti 5 dni na teden - roko na srce kar nekaj dijakov in skoraj vsi študenti so čez teden odsotni zdoma. Kdo bo pa skrbel za psa ta čas? Mami in ati? Torej, ti si želiš, da bi vaša družina imela družinskega psa, s katerim bi se ti veliko ukvarjala.
Sama psa niti uradno niti moralno ne zmoreš imeti, ker pri 11 letih pač še ne znaš nositi take odgovornosti (ugriz, povzročitev prometne nesreče, napad drugega psa na tvojega). Če pa praviš, da je ati pripravljen skrbeti za psa (in upam, da se zaveda, kakšna je to odgovornost), potem pa njega lepo prosi. Zakaj si pa ati ne upa mami zoperstaviti in da bi se on pogovoril z mamo?
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 18 Jul 2018 00:32