On _ je napisal/a: ↑
crna_vrtnica_neprij je napisal/a: ↑
Ampak v svojem krogu poznam le en primer tipične permisivne vzgoje in mogoče 2, ki sta blizu temu. Vsi ostali se trudijo zdravo vzgajati, z mejami. Seveda so tudi razlike, ker nekteri starši imajo več financ in lahko otroku privoščijo več, nekateri manj. In potem se tiste prve takoj označi, da otrok vse dobi, da se ga vzgaja permisivno, kar je lahko daleč od resnice. Tiste s tipično permisivno vzgojo opaziš že zelo zgodaj, saj imajo težave tako v vrtcu kot v šoli, ker jim je težko priznati avtoriteto učiteljici/vzgojiteljici....
Zato trdim, da je veliko več nevoščljivosti, do tistih, ki si lahko privoščijo več kot dejanske permisivne vzgoje.
Kako razmišlja oseba, ki v očitkih vidi (zgolj) nevoščljivost?
Saj niso permisivno vzgojeni zgolj otroci premožnih staršev, tudi tisti, ki nimajo veliko v materialnem smislu imajo razvajene otroke. Verjetnost, da bodo razvajeni je resda nekoliko manjša pa vendar. Razvajenih otrok ne dela blagostanje družine niti "nevoščljivi" pogledi okolice.
Razvajene otroke delajo čustveno neodrasli starši, neglede na premoženje, ki ga posedujejo.
Se strinjam. Ampak glede na pogovore in videno se večkrat neupravičeno označi kot razvajene (in vzgojene s permisivnim načinom) tiste, ki imajo. Meni je to trapasto. Če gledam iz svojega vidika, bi jaz tudi svojim privoščila dražje stvari, če bi imela. Kot sem napisala, permisivna vzgoja se hitro pokaže ker so ti otroci popolnoma nezmožni nekega normalnega socialnega stika. Ves čas se mora vse dogajati okoli njih, vse mora biti po njihovo, ne priznavajo avtoritete. Ampak tega res ni tako hudo veliko kot se danes govori.